Lansko leto smo bili skavti skoraj obupani, saj je v naš steg prišla samo ena nova rutka. Letos pa je bilo malce drugače. Dobili smo kar 16 novih rutk. Vso leto so se novinci učili o skavtskih veščinah in skavtskem življenju. In čas je bil, da dobijo tudi oni svoje rutke. Zato smo se 16. maja ob 16 uri zbrali v Kobaridu na trgu. Razdelili smo se v skupine in se odpravili proti cerkvi sv. Volarja pri Kredu. Dobili pa smo tudi določene naloge skupine so morale biti vsaj 50 korakov oddaljene med sabo, nabrati smo morali netivo s katerim bi zakurili ogenj, nekaj užitnih rastlin. Vsaka skupina je morala narediti in odrezati dve 20 cm dolgi palci eno iz Bezga in eno iz Leske, da bi iz njih naredili piščalke. Na poti smo se vsi spomnili na znani stavek Bi Pi-ja skavt ne pozna slabega vremena, ampak le dobro in slabo opremo. Namreč vso pot in še ves naslednji dan ga je lilo kot iz škafa. Tema obljub je bila preživi. Na tabornem prostoru bi postavili bivake in prespali zunaj, a dež je vedno bolj padal, zato so se voditelji odločili, da bomo "preživeli" kar v župnišču v Kredu. Ob 19. so bile vse skupine v župnišču. Poskusili smo izdelovati piščalke, a nam ni ravno šlo. Sledila je večerja zatem pa še zabavni večer. Naslednji dan nas je čakal pomemben dan, zato smo se kmalu odpravili spat. Naslednji dan smo se na žalost zbudili v oblačno jutro, a to nas ni ustavilo da nebi imeli jutranje telovadbe. Sledil je zajtrk zatem pa so novinci odšli izdelovat obročke za na rutko ostali pa smo jim pripravili razne preizkušnje. Ura je bila poldne in čas je bil za kosilo. Po kosilu so novinci opravili vse preizkušnje, ki smo jim jih napravili nato pa se je opečnato-oranžna vrsta odpravila proti cerkvi sv. Volarja. Sledila je kratka generalka po generalki pa so začeli hoditi prvi starši. Pričela se je sv. maša in z njo obred obljub. Po obljubah pa nam je naš nekdanji stegovodja Simon povedal dve dobri novici. Prva je bila ta, da je v našem stegu že več kot sto ljudi obljubilo. Druga pa je bila ta, da se bo 14. 6. 2008 poročil s svojo izvoljenko Majo. Simon je dobil velik skavtski aplavz. Po maši smo pojedli še nekaj dobrot, ki so jih starši spekli in se počasi odpravili proti domu. Po mojem si je bog v nebesih mislili: "to so pravi skavti".

Skavtsko leto se je zaključilo in skavti smo morali ohraniti tradicijo in imeti zaključni piknik. Ob 14. smo se zbrali v Čezsoči pri mostu. Starši so odšli na sestanek v našo skavtsko sobo. Mi pa smo odšli k Soči se dali po fantovskih in dekliških vodih in vsaka skupina je zakurila ogenj. Ko je ogenj dogorel smo začeli s pripravo kosila. Spekli smo krompir in hrenovke, spekli pa smo tudi twist. Ta je več ali manj vsem uspel. S sestanka so se vrnili starši skupaj smo zapeli nekaj bansov, pojedli kosilo nato smo se šli še nekaj igric in ura se je kar obrnila. Prvi skavti so morali iti počasi domov, zato pospravili taborni prostor. Pogasili smo ognje, pospravili smeti in ko je bil prostor čist smo veseli odšli domov.

Končno je prišel oktober in s tem novo skavtsko leto. Sedaj smo se že tradicionalno pred cerkvijo sv. Lenarta. Prvič v tem skavtskem letu je zapiskala piščalka in novi in stari skavtski obrazi so se zbrali v krogu. Najprej pa nam je naša voditeljica Urška pripravila presenečenje. Spekla je slastno torto, ki smo jo hitro pojedli in nadaljevali s programom. Razdelili smo se v skupine in se odpravili na krajši skavtski izziv, kjer smo preizkusili naše veščine. Kurili smo ognje iz lesa smo naredili stole pomerili pa smo se tudi v sporazumevanju na daljavo. Ko so vse skupine prišle na cilj pa smo se razdelili v četo in klan. Vsaka veja je naredila kratek sestanek, da smo se zmenili kdaj bi imeli srečanja. Potem pa so sledile priprave za sv. mašo. Ura je odbila 17 in naša skavtska maša se je začela. Po končani maši pa smo vsi zadovoljni, ker se je začelo novo skavtsko leto in v upanju da smo naše novince dovolj navdušili odšli domov.

Kot vsako letos smo se tudi bovški skavti takoj po začetku skavtskega leta odpravili na orientacijski izziv Jakec. V soboto v zgodnjih jutranjih urah smo se dve ekipi IV (buški Buški toukrji in Kobarici) in ena ekipa PP (Pobi an čeča) odpravili proti Logatcu, kjer nas je pričakalo oblačno vreme. Vsi smo mislili, da nam bo kot se je že večkrat zgodilo tudi letos delalo družbo turobno vreme. Na srečo se je kmalu zatem, ko so se na pot odpravili Kobarici začelo vreme jasniti. Uro zatem smo se na pot odpravili tudi Buški toukrji. Med tem pa so si ekipa PP prislužili nekaj več točk s pripravo naj Jakčeve sladice. Ko smo se po sedmih urah napornega a hkrati tudi zabavnega popoldneva vrnili. Smo se malce odpočili in odšli pisat teste, kjer so preizkusili tudi naše teoretično znanje o orientaciji. Po testih je sledila večerja po večerji pa je odšla na pot še naša PP ekipa. Ostali pa smo odšli na zabavni večer. Zabavni večer se je bližal koncu in kmalu smo odšli spat. Nekaj čez šesto uro zjutraj so se s proge vrnili klanovci, ob sedmih pa je bila budnica. Spakirali smo in se odpravili na zabavno skavtsko mašo. Robi Friškovec je poskrbel, da nam pri maši ni bilo dolgčas. Po maši je bila razglasitev rezultatov. Vse tri ekipe smo se uvrstile zelo dobro. S tem se je Jakec 2008 zaključil. Po tem malce drugačnem vikendom polnim skavtskih doživetij smo se morali na žalost počasi odpraviti domov. Vsi pa smo si rekli, da se bomo naslednje leto zagotovo spet pomerili v tem izzivu.

Kot vsako leto se je tudi letos v Betlehemu natančneje v votlini, kjer se je Jezus rodil tudi letos prižgala lučka miru. Ta lučka je počasi je počasi romala v Dunaj, kjer so jo predstavniki različnih narodov, večinoma so bili to skavti ponesli v svojo deželo. Tako je lučka prišla tudi v Slovenijo. 13. decembra je bila v Novi Gorici natančneje na goriškem gradu sprejem luči miru. Na tem sprejemu smo seveda bili tudi predstavniki stega Bovec 1, ki smo poskrbeli, da lučka na poti proti Bovcu ni ugasnila. Slovesno smo to lučko sprejeli v Kobaridu. Nato pa smo jo odnesli v našo skavtsko sobo, kjer smo jo pazili, da ne ugasne še dobrih štirinajst dni. V nedeljo 21.12 pa smo jo skavti raznesli po župnijah. Geslo letošnje akcije je bilo NEKAJ TI MANJKA, ki nam želi povedati, da v času, ko imamo dovolj vsega velikokrat pozabimo na medsebojne odnose.

Leto se je obrnilo in spet je prišel adventni čas, zato smo se bovški skavti odločili, da našo tradicijo nadaljujemo in Bovčane že četrtič popeljali z baklami k polnočnici. Kot vsako leto smo se tudi letos dobili v skavtski sobi, kjer je v slabih treh urah pod pridnimi skavtskimi rokami nastalo kar lepo število bakel. Končno je nastopil pričakovani božični večer. Ob 23.10 smo se zbrali v skavtski sobi in se razdelili v skupine. Ker letos polnočnica ni bila v cerkvi sv. Urha, ampak v cerkvi Device Marije v polju je prišlo do nekaterih sprememb. Letos so bile štartna mesta nekoliko spremenjena. Na pot smo se podali iz trga, Brda in iz Male vasi. Hitro smo se razdelili v skupine vsaka skupina je dobila zadostno število bakel, svojo lokacijo in dolžnost, da ljudi varno in pravočasno prepelje do cerkve. Na lokacijah so se hitro začeli zbirati ljudje, ki so prepevali božične pesmi. Nakar smo se počasi odpravili proti cerkvi. Vse skupine smo se srečale na bovški obvoznici in skupaj nadaljevali pot. Ljudi smo spet pravočasno in brez nikakršnih poškodb pripeljali do cerkve, kjer smo se nato udeležili sv. maše. Po maši smo si vsi voščili vesel božič, ljudem pa obljubili, da bomo pohod z baklami k polnočnici ponovili tudi drugo leto.