Zaključek skavtskega leta pri cerkvici
svete Marjete nad Breginjem
30. junij in
1. julij 2007
Rana ura zlata ura to je znani slovenski pregovor, ki smo se ga bovški skavti še kako dobro držali. Že zgodaj zjutraj smo se odpravili
v Breginj, kjer sta se nam priključili še dve skavtinji ... V roke smo vzeli vso potrebno orodje in živež za dva dni. Vse to smo naložili v
avto in se nekaj časa peljali proti cerkvi sv. Marjete nato pa smo pot nadeljevali peš. Vsak je vzel kako orodje in se odpravil po strmi
gozdni cesti do sv. Marjete. Ko smo prišli smo videli, da je treba postoriti kar nekaj dela ... Vsak je prijel za svoje delo. Vidre so prebarvale
vrata, okna ter trame. Počistile pa so tudi nekaj grmovja tako da se cerkev lažje vidi. Volki pa smo izkopali deset metrov dolg jarek, da lahko
hodiš okoli cerkve. Naš stegovodja Simon pa je skoraj cel dan odvažal zemljo, ki smo jo izkopali volki. Zvečer smo volki zakurili še ogenj na
katerem smo kasneje pekli hrenovke, krompir in ražnjiče. Ko je začel padati mrak smo volki prinesli veliko zalogo drv in vse to vrgli na ogenj
ta nas je grel še pozno v noč. Potem, ko je ogenj zgorel smo odšli v cerkev, kjer smo si pripravili ležišče. Zapeli smo Angelčka in odšli spat.
V cerkvi smo opazili lepo število polhov, ki nas niso pustili spati še vso noč. Ko smo se zbudili smo pozajtrkovali v nahrbtnike pospravili naše
stvari in se odpravili v Breginj. Pri cerkvi smo našli tudi dva soda za smeti, ki ju je bilo treba spraviti do prve gozdne ceste. Tako so vidre
nosile dva soda smeti. Mi volki pa smo jih zvalili do prve gozdne ceste, kjer jih je pričel ponj domačin. V Breginju smo se udeležili sv. maše
in se odpravili proti Bovcu.
KRATKA OBNOVA
Delali smo kot prasci.
Kurili smo kot prasci.
Jedli smo kot prasci.
Umivali smo se kot prasci.
Spali smo kot prasci.
