V soboto smo se na pot podali šele zvečer, ko smo domov prispeli tudi skavti, ki smo bili na škofijskem pastoralnem
dnevu v Vipavi. Zvečer - in to pozno zvečer. Odhod iz Bovca ob 21:30. Z vati do odcepa za mangrtsko cesto in potem
peš pot pod noge. Pred tem pa še puščava, da vsi razmislimo, kaj sploh živimo kot skavti. Novinci pa so imeli čas,
da so napisali prošnjo za pristop k skavtom. Ko smo prispeli do trdnajve je bila ura že 23:00. S tem se je začela
pot, po kateri so se novinci podali na trdnjavo, da bi prebrali svojo prošnjo - z baklami po podzemnem predoru
iz spodnje v zgornjo trdnjavo. Po branju prošenj smo se odpravili spat - v rov v trdnjavi - neudobno natlačeni
a pod vtisom prijetnega doživetja, ki ga ne dočakaš vsak dan.
Navsezgodaj zjutraj smo se prebudili v sončno jutro, dvignili zastave ter preičeli z preizkušnjami znanja za novince.
Po praktičnem preizkusu so pisali še test iz skavtskega znanja. Hitro se je približevala ura (14:00), ko se bo začela
sveta maša z obljubami in pohiteli smo, ter pripravili prostor za slovesnost. In takrat so se zbrali starši, gostje
(skavti iz Tolmina) in drugi. Pri sveti maši so obljubo dali Klavdija, Tina, Ingrid, Žan, Miha in Matej, po sveti
maši pa smo se vsi poveselili ob oblici dobrot, ki so jih prinesli starši, med katerimi je bila tudi torta.
Zadovoljni, da smo skupaj preživeli tako lep vikend in veseli, da so obljubo dali taki dobri skavti in skavtinje, smo se
vrnili domov.
