Skavtstvo je svetovno gibanje mladih. Njegov začetnik je Robert Baden-Powell, prve korake v skavtstvu za dekleta pa je naredila njegova sestra Agnes.
Baden-Powell pa je zasnoval tudi deset skavtskih zakonov, ki so skavtom v vodilo v življenju. Najvažnejši zakon je, da mora skavt vsak dan narediti eno dobro delo. Skavti postanemo ob slovesni skavtski obljubi, ko prejmemo tudi rutko, glede na starost pa smo razdeljeni v tri starostne veje.
V Sloveniji smo skavti združeni v krajevne enote (skavtske skupine ali stege), ti so povezani v nacionalna združenja (slovenski skavti smo združeni v ZSKSS - Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov), nacionalna združenja pa so članice svetovnih skavtskih organizacij (ZSKSS je članica WAGGGS - World Association of Girl Guides and Girl Scouts).
Nazunaj smo prepoznavni po rutkah, opečnato oranžnih srajicah in modrih hlačah.

Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval-a služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone.

Baden Powell je postavil 10 skavtskih zakonov. Ti so nastali na osnovi desetih Božjih zapovedi. Skavtski zakoni so:

1. Skavt(inja) si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.
2. Skavt(inja) je zvest(a) Bogu in domovini.
3. Skavt(inja) pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.
4. Skavt(inja) je prijatelj(ica) vsakomur in vsem skavtinjam in skavtom brat (sestra).
5. Skavt(inja) je plemenit(a).
6. Skavt(inja) spoštuje naravo in vidi v njej božje delo.
7. Skavt(inja) uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti.
8. Skavt(inja) si v težavah žvižga in poje.
9. Skavt(inja) je delaven(a) in varčen(a).
10. Skavt(inja) je čist(a) v mislih, besedah in dejanjih.

Portret B.P.-ja iz leta 1929. Original hrani
World Headquarters (WOSM) v Ženevi.

Robert Stephenson Smyth Baden-Powell se je rodil 22. februarja 1857 v Londonu. Oče mu je umrl že v zgodnjem otroštvu. Skupaj z brati je preživel veliko časa v naravi, v šoli pa je bil eden najbolj živahnih dijakov. Takrat se je pokazal njegov risarski, igralski in glasbeni talent, odlikoval se je tudi v športu.
Po srednji šoli se je prijavil v vojsko. Kmalu so ga kot konjeniškega častnika poslali v Indijo, od tam pa je vojaško kariero nadaljeval v Južni Afriki. Domačini so ga zaradi poguma ter spretnosti v izvidništvu in ogledništvu klicali ťImpeesaŤ (volk, ki nikoli ne spi).
Po vrnitvi v domovino 1901. leta je ugotovil, da njegov priročnik za izvidništvo navdušeno berejo po šolah. Začel je pisati knjigo, namenjeno izključno mladim, saj je spoznal, da lahko s svojimi izkušnjami pomaga mladim, da odrastejo v zrele in samostojne ljudi.
Prvi skavtski tabor se je odvijal na otoku Brownsea vRokavskem prelivu, kjer je B.P.  25 dni taboril skupaj z 22 dečki različnih socialnih slojev. Začetek taborjenja, 15. junij 1907, velja za ustanovni dan skavtske organizacije.
Novica o uspelem taboru se je hitro razširila po Veliki Britaniji in doživelo nesluten razvoj. Iz Anglije je prodrlo v celinsko Evropo in na druge kontinente. Prvotno je B.P. predvidel skavtstvo le za fante stare med 12. in 18. letom. 1913. leta je ustanovil volčiče (od 7. do 11. leta), leta 1917 pa roverje (nad 18. let). Leta 1920 je bilo v Olympia-Hallu v Londonu srečanje skavtov iz vsega sveta. 8000 skavtov in skavtinj je razglasilo B.P.-ja za načelnika sveta (Chief Scout of the World). Od tedaj se skavti vsega sveta zbirajo vsake 4 leta na različnih krajih (ťjamboreeŤ).
Umrl je 8. januarja 1941, star skoraj 84 let, v Afriki, kamor se je preselil s svojo ženo.

Olavina fotografija iz leta 1917

Olave St.Clair Soames se je rodila 22. februarja 1889 v Stubbing Courtu blizu Chesterfielda. Živela je v premožni družini, zato ni nikoli hodila v šolo, ampak jo je poučevala domača guvernanta. S svojo sestro je skrbela za mamine kokoši in pomagala očetu pri urejanju in obdelavi vrta. Olave je imela rada svoje domače živali in se veliko časa igrala z njimi. Veliko časa je posvečala tudi športu in glasbi.
Januarja 1912 se je z očetom odpravila na križarjenje z ladjo Arcadian. Olave se križarjenja ni veselila, dokler ni na ladji spoznala Roberta Baden-Powella. Bila je presenečena, ko je ugotovila, da se jo B.P. spominja izpred dveh let, ko se je v Londonu sprehajala s psom. Kljub 32 letni razliki med njima sta se močno zaljubila.
Z dovoljenjem Olavinega očeta se je par 30. oktobra 1912 na tihem poročil. V naslednjih letih so se zakoncema rodili  trije otroci, Olave pa je prevzela skrb še za otroke svoje pokojne sestre.
V začetku je svojemu možu pomagala pri vodenju skavtske organizacije z urejanjem pošte, pozneje je bila njegova voznica, saj ni maral voziti. Počasi je tudi sama prevzela vodenje dekliške skavtske organizacije in bila leta 1930 imenovana za vodilno skavtinjo (World Chief Guide). Na njeno pobudo je bila 1928 ustanovljena organizacija WAGGGS.
Moževa smrt jo je zelo prizadela, vendar je kljub temu nadaljevala njegovo delo in poslanstvo širjenja skavtstva po svetu. Od leta 1942 pa do smrti leta 1977 je petkrat prepotovala svet in 653 krat poletela z letalom.