Odpravila (tokrat sva začela samo dva) sva se po zamišljeni trasi poti od Bovca proti Predelu na odseku od Bovca do trdnjve Kluže. Ker pot že obstaja in je bila zelo dobro očiščena, nisva imela pravega dela, le na nekaj mestih sva posekala veje, ki so preveč visele na pot.

Zbrali smo se v večjem številu, dobro "oboroženi" z različnim orodjem, in se odpravili od Kluž proti Pustini. Pot je tudi na tem odseku dobro urejena, na nekaterih delih, pa smo vseeno morali posekati veje, zravnati pot, na nekaj hudourniških delih pa tudi razširiti jo. Uspelo nam je urediti pot do potoka Možnice, kjer ga pot prečka. Nekaj dela na tem odseku pa nam je vseeno ostalo za prihodnje delovne dni (nismo namreč imeli motorne žage, da bi prerezali drevesa podrta čez pot in pokosili travo in resje, ki sta na nekatrih delih preraščala pot).

Tokrat smo se zbrali skoraj vsi člani skupine in se lotili najtežjega opravila na celotni poti. Staro apnenico v bližini Koca (dolina Možnice pri sotočju Koritnice in Možnice) smo začeli reševati iz objema vsega rastlinja, ki se je okoli nje razrastlo v mnogih letih. Brez motorne žage tokrat ni šlo. 10 in več meterske smreke in bori so obraščali ta skriti dragoceni spomenik kulturne dediščine. Medtem, ko je skladovnica drv poleg apnenice vztrajno rastla, so nekatri tudi že čistili del poti od apnenice proti novemu mostu.

 Zopet smo se zbrali okrnjeni (številsko) in dokončali začeto delo iz prejšnjega delovnega dne. Očistili smo pot od apnenice pri Kocu do novega mosta. To je bil najbolj zaraščen in zasut del poti do sedaj. na nekaterih delih je bilo potrebno umikati drevesa, ki so bila podrta na pot, nekje kamenje, ki se je nanjo zvalilo, na enem mestu pa celo velik kup vej, ki je bil namerno zložen na pot.

Tokrat smo dokončali začeto delo pri apnenici pri Kocu. Odstranili smo še zadnje drevje in veje v okolici apnenice, ki so kazili njen izgled in ovirali prehod okoli nje in vanjo. Sedaj ta očiščena "lepotica" izgleda takole.