Opis:
Dolgo telo neopazno prehaja v stožčast rep. Glava je ploska in široka, nosnice velike, uhlji pa majhni, štrlijo iz dlake,imajo svetlo rjav rob. Noge so nizke, med prsti pa je plavalna kožica. Podlanka  je gosta in ostane tudi v vodi suha.Prek nje je dolga rjavkasta nadlanka, ki je na trebuhu nekoliko svetlejša.
Vidrin rjavi kožuh velja za posebno dragocenost.Zaradi njenega povodnega življenja, je dober tudi poleti, četudi je pri zimskem dlaka daljša in gostejša.
 
Življenje:
Je pretežno nočna žival, kjer je preganjana. Podnevi se skriva v podzemskih brlogih ali pritalnih drevesnih duplih.
Vidrino - temen, skrit brlog si običajno poišče nedaleč od vode, včasih pa tudi nekoliko dlje, na bregu manjšega potoka, s čimer se zavaruje pred nenadnimi poplavami.
 
Je samotarka, vendar pa ostanejo mladiči pri materi celo leto. Na kopnem je počasna, giblje pa se z značilnim kunjim poskakovanjem. Je izvrsten plavalec. V vodi doseže hitrost 10-12 km/h. Pod vodo plava s trebušno-hrbtnim zvijanjem. Navadno zajame zrak vsako minuto, vendar vzdrži pod vodo do 4 minute. Hrani se z ribami, dvoživkami, potočnimi raki in vodnimi žuželkami, občasno pa pleni še ptiče in sesalce.
 
Razmnoževanje:
Parjenje poteka v katerem koli letnem času, največ mladičev pa se skoti ob koncu zime in v začetku pomladi. Samice se prvič parijo, ko dopolnijo 2 leti. Možno je, da kotijo vsako drugo leto. Brejost traja 62 dni. V leglu pa so 2-3 mladiči. Novorojeni mladiči niso večji od miši;tehtajo med 100-120g. Ob rojstvu so zelo nebogljeni, slepi in brez zob.
 
Naravni sovražniki in bolezni: Naravnih sovražnikov nima, je pa zelo občutljiva na onesnaževanje voda.
 
Razloge za vidrino nazadovanje lahko združimo v nekaj skupin:

• neposredno pokončevanje oz. pretiran lov
• onesnaževanje voda (polucija)
• uničevanje in spreminjanje habitatov
• vznemirjanje
• nesreče