Poletni tabor čete 12. - 20. julij 2004

Na poletni tabor smo šli neposredno iz Marmeljade (srečanje primorskih skavtinj in skavtov), ki je trajala dva dni. Na Marmeljadi so nas po uvodni prireditvi in kosilu razdelili na majhne mešane skupine in nas poslali na "progo preživetja", kjer je bilo veliko točk z različnimi nalogami. Cilj te proge je bil naš taborni prostor pri Grgarju. Ko smo postavili šotore smo imeli kar nekaj prostega časa, temu pa je sledil zabavni večer ob ognju, ko se je morala z igrico predstaviti vsaka četa. Kakšno uro pr pisku tišine, ko je večina komaj zaspala, so nas z alarmom dvignili na noge - začela se je velika igra, ko smo razdeljeni na italijansko in slovensko stran poskušali pretihotapiti čimveč kavbojk, žita, vina in kave, ter prenesti okoli naše voditelje v vlogah trgovcev, carinikov, miličnikov in karabinjerjev. Naslednji dan nam je ostalo še pospravljanje šotorov, po kosilu pa nas je presenetila ploha. Vsi premočeni smo se strpali na avtobuse, ki so nas prepeljali do Gorice. Po Stari Gorici smo imeli še orientacijo in delavnice, potem pa smo se vsi skupaj zbrali še za nedeljsko mašo. Po maši smo odšli na železniško postajo, kjer se je odvijala zaključna prireditev.

Medtem, ko se je večina naših primorskih skavtskih bratov in sester zabavalo na zaključni prireditvi, smo mi z vlakom prišli do Štanjela in se nato peš odpravili proti prostoru našega poletnega tabora. Po prehojenih 7 km (!!) smo morali v hudem vetru postaviti še šotore. To nam je po dobri uri velikega truda do trde teme komaj uspelo.

Prvi dan tabora smo dopoldne dočakali prihod čete iz Loške doline. Skupaj smo postavili še ostale šotore, po kosilu pa se je začelo postavljanje ostalih tabornih zgradb: od jamborja, ognjišča pa do hladilnice. Čeprav je naše delo zmotila popoldanska ploha, smo večino tabornih zgradb le postavili. Zvečer smo še slovesno dvignili zastave, razdelili straže in zaspali kot ubiti (razen straž seveda). Tudi naslednji dan je minil v postavljanju tabora. Dopoldne je vsak vod postavil svojo kuhinjo, čas po kosilu pa je bil namenjen postavitvi vhoda, oglasne deske, igrišča in dokončanju ostalih tabornih zgradb. Tretji dan je potekal v znamenju velike igre, ko smo se kot Rimljani in Galci trudili dokopati do rešitve kriminalke. Naslednji, četrti dan, smo dopoldan imeli različne delavnice, od slikarske, glasbene, izdelovali pa smo tudi obeske. Popoldne pa so izvidniki in vodnice šli na pohod po okoliških vaseh in tam tudi prespali. Voditeljem pa je bilo medtem ZELOOO dolgčas. Po vrnitvi v tabor naslednji dan smo večino časa igrali roverčka in nogomet, poleg tega pa smo se šli tudi kopat. Sobota je minila v znaku poti preživetja. Ni potrebno poudarjati, da smo z nje prišli zelo blatni. Zvečer, pri zabavnem večeru, pa smo imeli še obred krsta in podelitev skavtskih imen. V nedeljo je bil zelo pomemben dan imeli smo mašo z obljubami, na katerih je obljubil Žiga. Prišli so tudi starši in s seboj prinesli ogromno hrane in slaščic s katerimi smo se gostili do večera. Ko smo to noč komaj zaspali, nas je zbudil alarm. Vsi utrujeni smo komaj prišli iz šotorov. Voditelji so nam sporočili, da so naši izvidniki zaznali premike barbarskih trum. Tako smo se ponoči, v tišini in brez luči, da nas sovražnik ne bi zasledil, podali na pot proti Ostremu vrhu. Do njega sicer nismo prišli, smo pa prespali prav pod njegovim vrhom. Naslednji dan po prihodu v tabor smo imeli t.i. dan IV, ko so vodniki prevzeli vloge voditeljev, voditelji pa smo se razdelili v dva voda komarje in pikapolonice. Ta dan smo tudi začeli s podiranjem nekaterih tabornih zgradb. Izvidniki in vodnice so to noč na stražo postavili voditelje, mi pa smo preprečili krajo zastave in jim pokazali kako je treba stražiti. Zadnji dan tabora smo podrli še šotore in čakali na prihod staršev. Ko so prišli, smo imeli se zaključno slovesnost, kjer smo podelili veščine in priznanja, podrli jambor, nato pa z lepimi spomini v srcih in željo, da se bomo še srečali, odšli vsak na svoj konec.